03 777 30 21
tajnistvo@waldorf-savinja.si
2014 © Waldorfska šola Žalec
Predstavitev vrtca
Otroci v zgodnjem otroštvu spoznavajo svet, tako da ga preučujejo v vseh dimenzijah, zato najbolj učinkovita tehnika za kultiviranje inteligence stremi k združevanju uma in telesa, ne pa k njunemu ločevanju. V zgodnjem otroštvu se otrok najhitreje in najbolj učinkovito uči z energično uporabo celega telesa. Študije nakazujejo, da so otrokove zgodnje emocionalne izkušnje temelj za kasnejše akademske dosežke. Zdravo otroštvo naj bo prepleteno z gibanjem v realnem tridimenzionalnem svetu, kjer bodo otroci udeleženi v senzoričnem, motoričnem in nevrološkem smislu. V zgodnjem otroštvu je najbolj naravno otrokovo učenje skozi celo telo, skozi roke, ki raziskujejo svet, saj so takrat otroci motorično in perceptualno najbolj razvijajo ter pridobivajo emocionalne in socialne veščine. Naloga vzgojiteljev je, da otroke vse to naučijo, ne pa da iščejo hitre bližnjice, ki otrokom ne bodo nudile potrebnih izkušenj in jih ne bodo naučile nujnih veščin. S takim pristopom zanikamo otroštvo kot posebno obdobje razvoja človekovega razvoja; v želji, da bi otroke naredili čim prej odrasle, otroštvo skrajšujemo.
Sonaraven razvoj vključuje umetniške dejavnosti, ročnodelske dejavnosti, ki izhajajo iz etnološkega izročila. Vsa dela, ki so povezana z gospodinjstvom in vrtnarjenjem ter s skrbjo za zdravo prehrano tudi biodinamične kakovosti, izvajamo dejavnosti povezne z nego prostorov in kulturo bivanja, kot so na primer praznovanja praznikov itd.

Če bi imeli vsi otroci tega planeta možnost negovati potenciale s katerimi so se rodili oziroma so jih »prinesli« s seboj, potem bi prav vsak posameznik bil delček velikega urejenega mozaika. Naloga učiteljev in vzgojiteljev je prepoznati, negovati in povzdigniti tisto, kar mladi idealisti prinesejo seboj. Kajti če bomo znali to, potem bodo otroci izbirali poklice, ki bodo temeljili iz (po)klica. Če nam uspe to, potem bodo mladi izbirali poklice, ki jih bodo radi opravljali. Če bodo nekaj radi delali, potem bodo pri delu z vsem srcem in posledično bodo v tem postali resnično dobri, v delu videli smisel in ob njem doživljali izpopolnjenost. Otroci v predšolskem obdobju za to potrebujejo čas za prosto igro in  prostor v katerem lahko razvijajo svoje naravne danosti, talente, interese in potrebe. V vseh dejavnostih spodbujamo otroke k samostojnemu reševanju izzivov in k samostojnosti pri dejavnostih za katere so že zreli, npr. samostojno oblačenje ali prehranjevanje ipd. Pomemben je otrokov zdrav telesni in duševni razvoj. Otroci krepijo domišljijo, razvijajo gibalne in govorne sposobnosti, doživljajo naravo in socialno skupnost.

Dnevni ritem programa
7:00 - 8:00
PRIHOD OTROK IN PROSTA IGRA, priprava zajtrka
8:00 - 8:15
JUTRANJI POZDRAV IN IZREK
8:15 - 8:25
PRIPRAVA NA ZAJTRK (umivanje rok, pripravljanje miz)
8:25 - 8:50
SKUPNI ZAJTRK, POSPRAVLJANJE MIZ
8:50 - 9:30
UMETNIŠKA DEJAVNOST VEZANA NA DAN V TEDNU
9:30 - 9:40
POSPRAVLJANJE PRIPOMOČKOV PO UMETNIŠKI DEJAVNOSTI
9:40 - 9:50
MALICA
9:50 - 10:05
OBLAČENJE IN ODHOD NA IGRIŠČE
10:05 - 11:00
PROSTA IGRA ZUNAJ, (lahko tudi RAJANJE, DELO NA VRTU)
11:00 - 11:15
PRIHOD, SLAČENJE, PRIPRAVA NA KOSILO (umivanje rok, stranišče, pripravljanje miz)
11:15 - 11:30
PRSTNE IGRE, IGRE S KRETNJAMI, LUTKOVNA IGRICA
11:30 - 12:00
SKUPNO KOSILO, POSPRAVLJANJE MIZ
12:00 - 12:15
HIGIJENA ZOB, PRIPRAVA NA SPANJE
12:15 - 12:30
PRIPOVEDOVANJE PRAVLJICE, LIRA, ALI PETJE USPAVANKE
12:30 - 14:00 (14:30)
POPOLDANSKI POČITEK
14:00 (14:30) - 16:00
POSPRAVLJANJE LEŽALNIKOV (POSTELJNINE ), MALICA, PROSTA IGRA ALI VKLJUČEVANJE V UMETNIŠKE DEJAVNO OZ. DELOVNE DEJAVNOST PO ŽELJI DO ODHODA OTROK DOMOV.
Tedenski ritem
se v vrtcu uresničuje preko izmenjave umetniških, delovnih in raziskovalnih aktivnosti. Vsak dan v tednu je druga umetniška oz. delovna dejavnost:
ponedeljek
SLIKANJE Z VODENIMI BARVICAMI (mokro na mokro) /  SLIKANJE
torek
ROČNA DELA Z VOLNO, SVILO, BOMBAŽEM, IZDELOVANJE OKRASKOV ALI ŠPORTNE DEJAVNOSTI /  TKANJE
sreda
MODELIRANJE Z NARAVNIM VOSKOM, TESTOM, PEKA KRUHA / REZANJE SADJA IN ZELENJAVE
četrtek
GLASBA, PLES, MUZICIRANJE, EURITMIJA/ ŠIVANJE LUTK, SAJENJE, ZALIVANJE CVETJA
petek
LUTKOVNE PREDSTAVE, PRAZNOVANJE ROJSTNIH DNI / ČIŠČENJE SOBE

Določene dejavnosti se glede na letni čas lahko odvijajo tudi zunaj.
Strokovno mnenje o popoldanskih dejavnostih predšolskih otrok

Še nobena generacija doslej ni bila tako malo neposredno povezana z naravo kot današnji otroci. Njihove izkušnje o svetu so pogosto posredne: naravo tako doživljajo preko medijev, kot sta televizija in računalnik. Medijska bližina pa je samo druga oblika distance. Tehnična sredstva predstavljajo namreč le tisti vidik, ki ga je mogoče izmeriti. Waldorfska pedagogika skrbi za razvoj otrokovih sposobnosti predstavljanja in domišljije, zdravega, neodvisnega mišljenja in dejavne volje. Njen pristop k poučevanju je celosten, zato staršem otrok do 4. razreda odsvetujemo gledanje televizije, uporabljanje računalnika in igralnih konzol, saj te tehnologije temeljijo na abstraktnem intelektualnem dojemanju ter otroke prikrajšajo za druge, bistvenejše izkušnje. Otrokom od 5. do 9. razreda svetujemo, da medijev ne uporabljajo med tednom. 
Pomembno je tudi, kdaj predstaviti določene medijske vsebine in informacije. S tega vidika je dobro otrokom omejiti dostop do informacij s tem, da jih poenostavimo. S tem preprečimo pretirano in nepotrebno obremenjenost otrok z informacijami, ki presegajo njihove izkušnje in jih ne morejo razumeti ter ponotranjiti.
Otroci, ki so pod vplivom elektronskih medijev, obremenjujejo tudi druge otroke v vrtcu. Preko elektronskih medijev do otroka nikoli ne prihaja resničnost, ampak njen lažni nadomestek za resnična doživetja. Televizija otroka navaja k fizični in duševni pasivnosti. V vrtcu si prizadevamo, da otrok z lastno dejavnostjo odkriva svet in si ustvarja bogate notranje slike. Mediji nudijo otroku zunanje slike, ki jih otrok pasivno sprejema. To vodi k nesvobodi in potrošništvu. Otrok se navadi na konstantno animiranje od zunaj, postane duševno in duhovno pasiven in nima možnosti ustrezno razviti svojih psihomotoričnih sposobnosti. Zato prosimo, da starši podprejo prizadevanja kvalitetne in aktivne vzgoje in otroku odtegnejo gledanje televizije in druge medije ter jim ponudijo resnična in razvojnim sposobnostim ustrezna doživetja. Za kar imajo polno podporo in ponudbo v okvirju našega vrtca.

Najboljše je, da otrok po tem, ko je večino dneva preživel v vrtcu, preostali čas preživi z družino. Potrebuje mir in zavetje doma. Staršem odsvetujemo obremenjevanje otroka s popoldanskimi dejavnostmi kot so: telovadba, ples, učenje tujih jezikov, borilne veščine … Vse te dejavnosti temeljijo na zavestnem učenju, kar ne ustreza otrokovemu duševno duhovnemu razvoju tega obdobja. Po celodnevnem bivanju otroka v vrtcu zahtevajo te dejavnosti ponovno prilagajanje, koncentracijo, doživljanje novih vtisov, komunikacijo - skratka še dodaten duševni in telesni napor, ki mu mi rečemo »vdih«, otrok pa potrebuje tudi sprostitev, »izdih«. Starše, ki kljub temu želijo otroka vključiti v določeno dejavnost, prosimo, da se o tem pogovorijo z vzgojiteljico.
Če vzgojiteljica pri otroku opazi negativne posledice otrokovih popoldanskih dejavnosti, ima pravico zaprositi starše, da vzrok za motnje pri otroku odstranijo. Majhen otrok potrebuje pristen stik s svojimi starši, ki ga lahko dobi samo skozi dejavnosti, ki jih doživi skupaj s svojo mamo in očetom.

Financiranje vrtca in prispevki staršev

Program vrtca je sofinanciran iz strani lokalne skupnosti v višini cca.50 % vseh stroškov po otroku. V Zakonu o financiranju vzgoje in izobraževanja (ZOFVI) je sicer navedeno 85% sofinanciranje, vendar prihaja do razlik zaradi Pravilnika o metodologiji izračunavanja ekonomske cene vrtcev, kjer so nekateri stroški izločeni (investicije, prostori itd.). Te stroške financira ustanovitelj, ki je v primeru javnih vrtcev lokalna skupnost. Velike razlike so tudi med posameznimi občinami. Pri kadrovskih in prostorskih normativih imamo zaradi drugačnega načina dela drugačne pogoje. Sami moramo zagotavljati sredstva za najem prostorov, nakup opreme, urejanje in investicijsko vzdrževanje in drugo.
Vrtec se financira iz več virov: delno s strani lokalne skupnosti, delno s prispevki staršev ter delno s pomočjo sponzorjev in donatorjev ter ustanovitelja. Prispevek staršev oblikujemo v skladu s socialno sliko družine in dejanskimi sredstvi, ki družino razvrščajo v posamezni plačilni razred in doplačilom razlike, ki nastaja iz naslova 85 % financiranja s strani lokalne skupnosti, do naše ekonomske cene.
Vpisnina pripada vrtcu in predstavlja enkraten znesek, ki ga starši vplačajo ob vpisu otroka v vrtec. Višina vpisnine se določi do 1. decembra za naslednje šolsko leto. Ta sredstva se namenjajo za investicije v prostor in opremo ter stroške vpisnega postopka.  Prispevki staršev se natančneje dogovorijo s »Pogodbo o plačevanju oskrbnine in drugih stroškov za otroka«. Redno plačevanje prispevkov je pogoj za obiskovanje našega vrtca. Starši se zavežejo, da bodo prispevke redno plačevali in sicer za vse mesece v letu v skladu z določili pogodbe.
Ul. Ivanke Uranjek  6, 3310 Žalec
03 777 30 21
Kontakt
Pogosta vprašanja
Povezave
Waldorfski vrtec na Facebook-u
domov
pismo staršev
šolnina
kontakt in lokacija

metoda dela
Facebook - Waldorfski vrtec Savinja
Nazaj na začetno stran
tajnistvo@waldorf-savinja.si
ravnatelj@waldorf-savinja.si
vpis.waldorf@waldorf-savinja.si